Študija razkriva novo nevarnost, ki jo najdemo v skoraj vsakem obroku

Nova študija razkriva, da lahko mikroplastika v hrano pride že z odstranjevanjem plastične folije s predpripravljene hrane, mesa, prav tako se lahko v tekočino delčki izlužijo pri odpiranju embalaže mleka ali pomarančnega soka, tudi med namakanjem čajnih vrečk v vrelo vodo, piše CNN.

"Raziskava kaže, da se število mikroplastike povečuje z vsakim odpiranjem steklenice, zato lahko rečemo, da prav embalaža, ko je v stiku z živilom in vodo, začne sproščati mikroplastiko," je za CNN povedala vodja študije iz neprofitne fundacije Food Packaging Forum Lisa Zimmermann.

Raziskovalci so izmerili mikro- in nanoplastiko v številnih živilih in pijačah, kot so pivo, konzervirana riba, riž, mineralna voda, čajne vrečke, kuhinjska sol, hrana za s seboj in gazirane pijače. "To je prvi sistematični dokaz, kako lahko običajna in predvidena uporaba plastično pakiranih živil vodi do kontaminacije z mikro- in nanoplastiko," je dejala Zimmermann in dodala, da je embalaža za živila neposreden vir teh delcev.

Ločena preiskava Food Packaging Forum, objavljena leta 2024, je odkrila več kot 3.600 kemikalij, ki prehajajo v izdelke med proizvodnjo, pakiranjem in shranjevanjem hrane – te kemikalije na koncu končajo v človeškem telesu. Takratna študija je prva dokazala tudi neposredno povezavo z zdravjem: ljudje z mikroplastiko v žilah so imeli dvakrat večjo verjetnost za srčni napad, kap ali prezgodnjo smrt, še piše CNN.

Čeprav znanstveniki že dolgo opozarjajo na toksične kemikalije iz plastike, ki lahko prehajajo v hrano, je po besedah Davida Andrewsa iz organizacije Environmental Working Group še vedno skrb vzbujajoče, kako znaten vir mikroplastike je prav embalaža in kaj to pomeni za naše zdravje.

"Ta nova študija opozarja, da sta embalaža in stroji v predelovalni industriji velika vira mikroplastike v hrani in na koncu tudi v naših telesih," je pojasnil Andrews, ki ni sodeloval pri raziskavi. "Ta ugotovitev bi morala sprožiti alarm," je poudaril.

Plastika se v večji meri sprošča tudi, če je embalaža segrevana, večkrat oprana, izpostavljena soncu ali mehanskemu stresu – kot je obračanje zamaškov. Ena izmed analiz je pokazala, da liter ustekleničene vode vsebuje povprečno 240.000 plastičnih delcev, od katerih jih je bilo 90 odstotkov nanoplastike.

Kaj je mikro- in nanoplastika?

Mikroplastika so delci polimerov, veliki od manj kot 5 milimetrov do približno 1 mikrometra. Vse, kar je še manjše, je nanoplastika, ki se meri v milijardinkah metra.

Ker so nanoplastike do tisočkrat tanjše od povprečne človeške dlake, lahko prehajajo skozi tkiva prebavnega trakta ali pljuč v krvni obtok. Tako lahko prenašajo potencialno škodljive sintetične kemikalije po telesu in v celice. Nedavne študije so zaznale mikro- in nanoplastiko v možganskem tkivu, modih in penisu, krvi, pljučih, jetrih, urinu in materinem mleku.

Kako zmanjšati izpostavljenost plastiki

Popolna odstranitev mikroplastike iz prehranske verige za zdaj ni mogoča, lahko pa znižamo izpostavljenost: uporabljajmo steklo in nerjaveče jeklo, izogibajmo se segrevanju plastike ter ne pomivajmo plastičnih posod v pomivalnem stroju.

Raziskovalka s področja plastike in globalnega zdravja na londonski univerzi Megan Deeney ob tem poudarja, da posamezniki ne morejo sami rešiti problema. "Potrebni so sistemski ukrepi za zmanjšanje proizvodnje in onesnaževanja s plastiko. Avgusta se bo v Ženevi odvilo zadnje pogajanje forum o uporabi plastike in plastičnih izdelkov – in to je ključna priložnost za ukrepanje," je ocenila.